Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Celjski nogometaši so le še korak oddaljeni od vnovičnega preboja v osmino finala konferenčne lige. Že zdaj so si zagotovili lep kos Uefine finančne pogače, medtem ko ambicije segajo še precej višje.
Celjani so se v konferenčno ligo prebili drugo leto zapored in se vnovič uvrstili tudi v izločilne boje, kamor napredujeta dve tretjini od 36 sodelujočih klubov. Čeprav je dolgo kazalo, da bodo preskočili play-off in šli neposredno v osmino finala, jim je v zaključku jesenskega dela sezone vendarle nekoliko pošla sapa.
Usahnili so zadetki Franka Kovačevića, v vse težje noge se je prikradlo več napak, predvsem pa so se začele vrstiti tudi poškodbe. Nobena ni na uspešnost na zelenici vplivala bolj kot tista, ki je na stranski tir postavila Žana Karničnika. Trenutno Korošec, ki je uradno bočni branilec, sicer pa ga v posesti žoge vidimo povsod po igrišču, še vedno zdravi poškodbe ramena. Če se Celje uvrsti v osmino finala konferenčne lige, bo predvidoma v njem zaigral tudi kapetan kluba.
Grofje imajo v spomladanskem delu precej težav z oscilacijami v igri. Nič drugače ni bilo v četrtek v Prištini, kjer so po solidno odigranem prvem polčasu, po odmoru močno padli in iz rok izspustili dva zadetka prednosti. Na stadionu Z’dežele Drite ne gre podcenjevati, v zadnjem obdobju namreč dvakratni slovenski prvaki niso delovali zanesljivo.
Že zdaj pa lahko letošnjo sezono označimo uspešno po finančni plati. 7,6 milijona evrov je že pristalo na klubskem računu, v primeru preboja med 16 najboljših v konferenčni ligi bo nakazanih še dodatnih 800 tisočakov.
Ko prištejemo še prodaji Danijela Šturma in Kovačevića v Sigmo Olomouc oz. Ferencvaroš, katerih prestopa lahko z bonusi dosežeta 4,9 milijona evrov, je NK Celje zgolj s strani Uefe in dveh prodaj blagajno obogatil za kar 12,5 milijona evrov. Za slovenske razmere megalomanski znesek.
Ambicije segajo precej višje od osmine finala konferenčne lige
Tudi pogled na lestvico Prve lige Telemach je s perspektive Celjanov zelo lep. Maribor 14 krogov pred koncem zaostaja za devet točk, Koper že 11, a tudi z dodatno odigrano tekmo. Ob tem ne pozabimo, da bodo vsi klubi v spomladanskem delu prvenstva odigrali dve tekmi manj, ker so Domžalčani neslavno propadli ter izstopili iz lige. Tako imajo vsi zasledovalci do konca sezone na voljo le še bodisi 11 bodisi 12 tekem, da ulovijo in prehitijo grofe.
Na videz so torej nogometaši iz knežjega mesta v popolnem položaju, da v naslednji kvalifikacijski ciklus vstopijo kot prvaki. Tudi prvi dvoboj s kosovsko Drito so v Prištini dobili s 3:2, potem ko je za veselje globoko v sodnikovem dodatku s prekrasnim strelom z glavo zadel super-rezervist Matej Poplatnik in tako vsaj rezultatsko popravil bled vtis v drugem polčasu.
Predsednik kluba Valerij Kolotilo sicer ne skriva precej večjih ambicij. Ob vsaki priložnosti poudari, da se ne bo zaustavil, dokler NK Celje ne zaigra v najelitnejšem klubskem tekmovanju na svetu – ligi prvakov. Besede, kakršnih si lahko v slovenskem nogometnem prostoru zgolj želimo, in samozavest, ki je z izjemo Zlatka Zahovića, ko je gradil evropski Maribor, ni pokazal nihče drug.
Če bi se sezona 2025/26 končala danes, bi Celje evropsko poletje odprlo celo šele v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, kar bi bil za slovenski nogomet ob rasti Uefinega koeficienta nov mejnik. A za takšen razplet je vendarle bolj malo možnosti, predvsem pa se nanj ne gre zanašati, saj je odvisen od številnih drugih dejavnikov, ki so zunaj njihovega vpliva.
Priložnost za stabilno rast
Zato pa lahko grofje do julija poskrbijo za nadaljnjo kadrovsko rast ob zelenici in v klubskih pisarnah. Pred prihodom Alberta Riere je bil klub iz mesta ob Savinji vendarle precej volatilen, če uporabimo izraz z borznih tečajev. Številne trenerske rošade, med katerimi je bilo precej povsem ponesrečenih imenovanj, tako tujih kot tudi tudi iz bazena podhranjene slovenske stroke, ki ji je Španec nastavil ogledalo. Z Olimpijo in Celjem.
Ob odhodu Riere v Frankfurt ni odšlo zgolj njegovo znanje, temveč tudi znanje dveh izvrstnih pomočnikov. Tudi njuni mesti so zapolnili z obstoječim kadrom, a pod črto je danes v strokovnem štabu ena oseba manj. Če bo Ivan Majevski dolgoročna rešitev, bo pokazal čas, a za podoben uspeh bo potreboval tudi podobno podporo s strani kluba.
Riera, ki je bil po načinu delovanja v slovenskem klubskem nogometu prej izjema kot pravilo, saj je bil več kot zgolj trener in ga lahko po angleškem vzoru označimo za managerja, je tudi z vidika prestopne politike stabiliziral celjsko barko. Manj je bilo zgrešenih podpisov, predvsem pa takšnih, o katerih po uradni predstavitvi nismo več slišali. Iz nogometašev, ki so jih pripeljali brez odškodnine in brez vrednosti, je v kratkem obdobju ustvaril izvozne artikle vredne več milijonov evrov.
Njegov odhod ne bi smel biti za zdravo stoječi klub nič tragičnega, prihodnji modus operandi pa bo pokazal, če je NK Celje pomagal katapultirati Špančevo kariero v eno od top pet lig na svetu, ali je bil Riera tisti, ki je poskrbel, da je NK Celje poskočil iz povprečja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje